Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1948 opredelila zdravje kot stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti in s tem opozorila, da je tudi duševnost za naše zdravje zelo pomembna. Pomanjkljivost te definicije je, da zdravje opredeli kot stanje, ki je lahko ali samo dobro ali samo slabo.
Danes vemo, da zdravje ni nekaj statičnega, temveč je proces stalnega vzpostavljanja dinamičnega ravnovesja med izboljšanim ali poslabšanim počutjem, ki se nenehno spreminja. Sodobna definicija zdravja je mnogo širša in ga opredeljuje kot splošno vrednoto in temeljni vir za kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote.
Današnja definicija zdravja torej sporoča: Zdravje ni samo želeno stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja brez bolezni in invalidnosti, temveč je stalno vzpostavljanje dinamičnega ravnovesja telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki omogoča posamezniku in skupnosti opravljati biološke, socialne in poklicne funkcije, obenem pa preprečuje bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt.
Poenostavljeno povedano to pomeni, da si za zdravje prizadevamo zato, da bi bolje živeli.
Razmah politične polarizacije in plemenskega mnenjskega boja, ki je povezan z vse večjo vlogo digitalnih družbenih omrežij v javnem komuniciranju, je v zadnjih letih postal pereča tema, s katero se uk...
Preberite več —›Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste slišali kakšno pesem, ki vam je pozneje nekaj časa, lahko tudi cel dan, odzvanjala v glavi. Niste in niste se je mogli znebiti in bolj ko ste se trudili, da ...
Preberite več —›Od raziskovalcev s kanadske univerze McGill prihaja novica o nedavno izvedeni raziskavi, ki napoveduje novo razumevanje duševnih motenj. V tej raziskavi, ki so jo predstavili v mednarodni znanstveni r...
Preberite več —›»Flashback« je duševni pojav nenadnega, nehotenega intenzivnega podoživljanja pretekle izkušnje, ki se lahko pojavi tudi po daljšem času od prvotno doživete izkušnje. Tovrstna doživljanja v medicini r...
Preberite več —›Vedno več raziskav obravnava vpliv psihopatologije v družini, predvsem vpliv na njeno dinamiko in funkcioniranje. Družino lahko pojmujemo kot sistem, v katerem ima vsak njen član ali članica določeno ...
Preberite več —›Na dogodke se vedno odzivamo tudi s čustvi. Ta so lahko burna in kratka (afekti), lahko pa so močna in dolgotrajna (razpoloženje). Čustva so lahko prijetna ali neprijetna.
Preberite več —›Vpliv novih tehnologij na duševno zdravje je bil predvsem od začetka splošne rabe interneta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja predmet številnih javnih razprav in strokovnih objav. Navkljub temu...
Preberite več —›Fibromialgija je motnja, za katero je značilna razširjena mišično-skeletna bolečina, ki jo spremljajo utrujenost, motnje spanja, motnje spomina in motnje razpoloženja.
Preberite več —›Zadnjih štirideset let je bil glavni pojav, ki so ga preučevali na področju slabega počutja na delovnem mestu, izgorelost (angl. burn-out) oziroma izgorevanje kot večstopenjski proces, katerega zadnja...
Preberite več —›Portret oseb z izkušnjo duševne motnje se že več desetletij pogosto pojavlja v filmski produkciji. Pojavljata se tako pozitivno1 kot negativno portretiranje. Zaskrbljujoči so predvsem negativni portre...
Preberite več —›